ihteozaver-klerboy

Evino razodetje

Adamovo razodetje

| 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 |

№

Poljubljanje Doretove riti

Zjutraj je nekdo potrkal na vrata.
Ko sem odprl, sem zagledal urejen,
lepo oblečen par.

Moški je spregovoril prvi: »Dobro jutro! Jaz sem Jože, tole je pa Marija.«

Marija: »Dobro jutro! Tu sva, da te povabiva k poljubljanju Doretove riti z nama.«

jaz: »Prosim?! O čem govorita? Kdo je Dore in zakaj naj bi si želel poljubljati njegovo rit?«

Jože: »Če poljubiš Doretovo rit, ti bo dal milijon evrov in če je nočeš poljubiti, ti bo stolkel gobec.«

jaz: »Ha?! Kakšno bolno izsiljevanje pa je to?«

Jože: »Dore je milijarder, človekoljub, ki je zgradil to mesto. Mesto je v njegovi lasti. Lahko počne karkoli si želi, vse kar si želi pa je, da ti podari milijon evrov. Toda ne more ti jih, dokler mu ne poljubiš riti.«

jaz: »To nima nobenega smisla. Zakaj…«

Marija: »Kdo si ti, da iščeš smisel v Doretovem darilu. Si ne želiš milijona evrov? Ni to vredno majhnega poljuba na rit?«

jaz: »No, najbrž, ko bi šlo zares, ampak…«

Jože: »Potem se nama pa pridruži pri poljubljanju Doretove riti.«

jaz: »Kaj mu vidva pogosto poljubljata rit?«

Marija: »O seveda, stalno…«

jaz: »Pa vama je dal milijon evrov?«

Jože: »No, ne. Pravzaprav denarja ne dobiš, dokler ne zapustiš mesta.«

jaz: »In zakaj ne odideta?«

Marija: »Ne moreš oditi, preden ti Dore ne reče, ali pa ne dobiš denarja in še gobec ti stolče.«

jaz: »Poznata koga, ki je poljubil Doretovo rit, zapustil mesto in dobil milijon evrov?«

Jože: »Moja mama je leta poljubljala Doretovo rit. Lani je odšla iz mesta in prepričan sem, da je denar dobila.«

jaz: »Od takrat niste več v stikih?«

Jože: »Seveda ne, Dore tega ne dovoli.«

jaz: »Po čem sklepata, da vama bo denar v resnici tudi dal, če nista nikoli govorila še z nikomer, ki je denar dobil?«

Marija: »No, saj ti daje po malem že preden greš iz mesta. Lahko, da dobiš dodatek k plači, morda zadeneš kaj v kakšni nagradni igri, zna se pa zgoditi tudi, da na pločniku enostavno najdeš bankovec za deset evrov.«

jaz: »Kaj ima to opraviti z Doretom?«

Jože: »Dore ima določene "zveze".«

jaz: »Oprostita, toda tole mi zveni kot čisto navaden nateg.«

Jože: »Toda tu gre za milijon evrov; se takšno priložnost res lahko kar izpusti? In zapomni si, če ne boš poljubil Doretove riti, ti bo stolkel gobec.«

jaz: »Morda… ko bi obiskal Doreta, govoril z njim, pa da mi sam pove…«

Marija: »Nihče še ni videl Doreta, nihče ne govori z njim.«

jaz: »Kako pa potem poljubljate njegovo rit?«

Jože: »Včasih samo dahnemo poljub in mislimo na njegovo rit. Drugače pa poljubljamo Duletovo rit, pa mu on prenese.«

jaz: »Kdo je Dule?«

Marija: »Dušan, najin prijatelj. Tisti, ki nama je povedal vse o poljubljanju Doretove riti. Vse kar sva morala storiti je bilo, da sva ga nekajkrat peljala na večerjo.«

jaz: »In mu kar verjameta na besedo, ko pravi, da obstaja neki Dore in da ta Dore želi, da mu poljubljata rit in da vaju bo ta isti Dore za to nagradil?«

Jože: »O ne! Dule ima pismo, ki ga je dobil pred leti od Doreta in v katerem je vse razloženo. Tule imam kopijo, sam se prepričaj.«

PISARNA

Dušanov urad

Poljubljaj Teodorju rit in dal ti bo milijon evrov, ko boš zapustil mesto.
Bodi zmeren pri uživanju alkohola.
Stolci gobec vsem drugačnim od sebe.
Prehranjuj se zdravo.
Ta spisek je narekoval Teodor osebno.
Mesec je narejen iz zelenega sira.
Vse, kar reče Teodor, je pravilno.
Po uporabi stranišča si umij roke.
Ne uživaj alkohola.
Hrenovke v štručki jej brez dodatkov.
Poljubljaj Teodorju rit, ali pa ti bo razbil gobec.

jaz: »Očitno je, da je to bilo napisano na Duletov pisemski papir.«

Marija: »Dore ni imel svojega.«

jaz: »Zdi se mi tudi, da bi pri preverjanju ugotovili, da gre za Duletov rokopis.«

Jože: »Seveda, Dore je samo narekoval.«

jaz: »Prej sem razumel, kot da nihče ne more videti Doreta.«

Marija: »Zdaj ne, dokaj let nazaj pa je govoril nekaterim ljudem.«

jaz: »Sem mislil, da sta rekla, da je Dore človekoljub. Kakšne vrste človekoljub pa ljudem stolče gobec enostavno zato, ker so drugačni?«

Marija: »Tako pač Dore želi. In Dore ima vedno prav.«

jaz: »Kako sta pa prišla do tega?«

Marija: »Vrstica št.7 pove, da "Vse, kar reče Dore, je parvilno". To mi povsem zadostuje.«

jaz: »Mogoče si je pa vajin prijatelj Dule vse skupaj izmislil?«

Jože: »Ni pogojev! Vrstica št.5 pravi "Ta spisek je narekoval Dore osebno", prav tako pa vrstica št.2 pravi "Bodi zmeren pri uživanju alkohola", vrstica št.4 "Prehranjuj se zdravo" in vrstica št.8, da "Po uporabi stranišča si umij roke". Vsakdo ve, da so te stvari pravilne, torej mora biti pravilno tudi ostalo.«

jaz: »Toda deveta pravi "Ne uživaj alkohola", kar se ravno ne ujema z vrstico številka dve, šesta vrstica pa pravi "Mesec je narejen iz zelenega sira", kar pa preprosto ne drži.«

Jože: »Nobenega protislovja ni med vrsticama št.9 in št.2, vrstica št.9 samo pojasnjuje vrstico št.2. Kar se pa tiče vrstice št.6, nisi nikoli bil na Mesecu, torej ne moreš vedeti zagotovo.«

jaz: »Znanstveniki so precej zanesljivo ugotovili, da je Mesec narejen iz kamenja…«

Marija: »Toda ne vedo, ali to kamenje izvira z Zemlje ali pa nekje iz vesolja, torej je čisto lahko iz zelenega sira.«

jaz: »Nisem ravno poznavalec, toda mislim, da je teorija o vesoljskem izvoru Meseca opuščena. Razen tega pa, to, da ne vemo od kod kamni izvirajo, jih ne naredi sirove .«

Jože: »Ha! Pravkar si priznal, da se znanstveniki motijo, mi pa vemo, da ima Dore vedno prav.«

jaz: »Da vemo?«

Marija: »Seveda vemo, vrstica št.7 pravi tako.«

jaz: »Pravita, da ima Dore vedno prav, ker tako piše v spisku, spisek je pravilen, ker ga je narekoval Dore, da ga je narekoval Dore pa vemo, ker tako piše v spisku. To je krožni argument, isto, kot reči, da ima Dore prav, ker sam pravi, da ima prav.«

Jože: »Že dojemaš! Pravi blagoslov je videti nekoga, ki začenja razumeti Doretov način razmišljanja.«

jaz: »Ampak…ah, pozabi. Kako je pa s hotdogom?«

Marija (zardi)

Jože: »Hrenovka v štručki, brez dodatkov. To je po Doretovo. Karkoli več je grešno.«

jaz: »Kaj pa, če nimam štručke?«

Jože: »Ni štručke - ni hrenovke. Hrenovka brez štručke je narobe.«

jaz: »Brez začimb? Nič gorčice?

Marija (videti je resnično pretresena)

Jože (kriči): »Nobene potrebe ni po takšnem govorjenju! Vse vrste začimb so napačne.«

jaz: »Torej zajeten kup kislega zelja, premešanega z narezanimi hrenovkami odpade?«

Marija (s prsti si maši ušesa): »Tega ne bom poslušala. La, la, la, la, la, la, la, la.«

Jože: »To je ogabno. Samo kakšen zloben sprevrženec bi jedel kaj takega…«

jaz: »Dobro je. Sam to jem že ves čas.«

Marija (medli)

Jože (prestreže omedlelo Marijo): »No, ko bi vedel, da si eden teh, ne bi zapravljal svojega časa. Ko ti bo Dore razbijal gobec, bom tam, štel svoj denar ter se smejal. Poljubil bom Doretu rit zate, ti brezštručkni, narezanohrenovkasti zelježer.«

Nato je Jože odvlekel Marijo do avtomobila, ki ju je čakal ob dovozu in odbrzela sta…

Poljubljanje Doretove riti

Poljubljaj Teodorju rit in dal ti bo milijon evrov, ko boš zapustil mesto.
Bodi zmeren pri uživanju alkohola.
Stolci gobec vsem drugačnim od sebe.
Prehranjuj se zdravo.
Ta spisek je narekoval Teodor osebno.
Mesec je narejen iz zelenega sira.
Vse, kar reče Teodor, je pravilno.
Po uporabi stranišča si umij roke.
Ne uživaj alkohola.
Hrenovke v štručki jej brez dodatkov.
Poljubljaj Teodorju rit, ali pa ti bo razbil gobec.

Čaščenje Boga

Zjutraj je nekdo potrkal na vrata.
Ko sem odprl, sem zagledal urejen,
lepo oblečen par.

Moški je spregovoril prvi: »Dobro jutro! Jaz sem Jože, tole je pa Marija.«

Marija: »Dobro jutro! Tu sva, da te povabiva k slavljenju Boga z nama.«

jaz: »Prosim?! O čem govorita? Kakšnega boga in zakaj naj bi si ga želel slaviti?«

Jože: »Če slaviš Boga, te bo nagradil z Nebesi, če ga pa nočeš slavíti, te bo dal cvreti v peklu.«

jaz: »Ha?! Kakšno bolno izsiljevanje pa je to?«

Jože: »Bog je vsemogočen, je Ljubezen, ki je ustvarila svet. Vse je v njegovi lasti. Lahko počne karkoli si želi, vse kar si želi pa je, da te sprejme v Nebesa. Toda ne more te, dokler mu ne izkažeš popolne vdanosti.«

jaz: »To nima nobenega smisla. Zakaj…«

Marija: »Kdo si ti, da iščeš smisel v božjem darilu. Si ne želiš priti v Nebesa? Ni to vredno vsaj čaščenja?«

jaz: »No, najbrž, ko bi šlo zares, ampak…«

Jože: »Potem se nama pa pridruži pri izkazovanju častí Bogu.«

jaz: »Kaj ga vidva pogosto častíta?«

Marija: »O seveda, stalno…«

jaz: »Pa vaju je nagradil z nebesi?«

Jože: »No, ne. Pravzaprav v Nebesa ne moreš, dokler ne umreš.«

jaz: »In zakaj rajši kar ne umreta?«

Marija: »Ne moreš umreti, preden Bog ne reče, ali pa ne prideš v Nebesa, temveč te vrže v pekel.«

jaz: »Poznata koga, ki je slavil boga, umrl in potem prišel v nebesa?«

Jože: »Moja mama je leta slavila Boga. Lani je umrla in prepričan sem, da je zdaj pri njem v Nebesih.«

jaz: »Od takrat niste več v stikih?«

Jože: »Seveda ne, Bog tega ne dovoli.«

jaz: »Po čem sklepata, da bosta v resnici deležna nebes, če nista nikoli govorila še z nikomer, ki je prišel tja?«

Marija: »No, saj ti daje po malem »nebes« že v tem življenju. Lahko, da dobiš dodatek k plači, morda zadeneš kaj v kakšni nagradni igri, zna se pa zgoditi tudi, da na pločniku enostavno najdeš bankovec za deset evrov.«

jaz: »Kaj ima to opraviti z bogom?«

Jože: »Bog ima marsikaj "čez".«

jaz: »Oprostita, toda tole mi zveni kot čisto navaden nateg.«

Jože: »Toda tu gre za večno bivanje v Nebesih; se takšna priložnost res lahko kar izpusti? In zapomni si, če ne boš slavil Boga, te bo vrgel v večni pekel.«

jaz: »Morda… ko bi obiskal boga, govoril z njim, pa da mi sam pove…«

Marija: »Nihče še ni videl Boga, nihče ne govori z njim.«

jaz: »Kako ga pa potem slavite?«

Jože: »Včasih samo dahnemo slavospev in mislimo nanj. Drugače pa ga slavimo preko RK Cerkve, ki je posrednica.«

jaz: »Kdo je Cerkev?«

Marija: »Rimskokatoliška Cerkev nama je povedala vse o čaščénju Boga. Vse kar sva morala storiti je bilo, da sva prispevala kakšen evro za njene potrebe.«

jaz: »In ji kar verjameta na besedo, ko pravi, da obstaja neki bog in da ta bog želi, da ga slavita in da vaju bo ta isti bog za to nagradil z bivanjem v nebesih?«

Jože: »O ne! Cerkev ima knjigo, napisano pred davnimi leti z božjim prstom in v katerem je vse razloženo. Tule imam izvod, sam se prepričaj.«

Izrekaj slavo Bogu in vzel te bo k sebi v Nebesa, ko boš zapustil ta svet.
Bodi zmeren pri uživanju alkohola.
Skuri čarovnico, ubij homoseksualca!
Prehranjuj se zdravo.
To knjigo je narekoval Bog osebno.
Mesec je narejen iz zelenega sira.
Vse, kar reče Bog, je pravilno.
Ne zauživaj hrane z neumitimi rokami.
Ne uživaj alkohola.
Spolnost je namenjena samo spočetju.
Izrekaj slavo Bogu, ali pa te bo poslal v pekel.

jaz: »Očitno je, da je pri tej knjigi imela cerkev svoje prste vmes.«

Marija: »Bog ji jo je naročil izdelati.«

jaz: »Zdi se mi tudi, da bi pri preverjanju ugotovili, da gre za cerkvene pisce.«

Jože: »Seveda, Bog je samo narekoval.«

jaz: »Prej sem razumel, kot da nihče ne more videti boga.«

Marija: »Zdaj ne, pred par tisočletji pa je govoril nekaterim ljudem.«

jaz: »Sem mislil, da sta rekla, da je bog človekoljub. Kakšne vrste človekoljub pa ljudi tako kruto kaznuje enostavno zato, ker so drugačni?«

Marija: »Tako pač Bog želi. In Bog ima vedno prav.«

jaz: »Kako sta pa prišla do tega?«

Marija: »Vrstica št.7 pove, da »Vse, kar reče Bog, je pravilno«. To mi povsem zadostuje.«

jaz: »Mogoče si je pa ta vajina cerkev vse skupaj izmislila?«

Jože: »Ni pogojev! Vrstica št.5 pravi "To knjigo je narekoval Bog osebno", prav tako pa vrstica št.2 pravi "Bodi zmeren pri uživanju alkohola", vrstica št.4 "Prehranjuj se zdravo" in vrstica št.8, da "Ne zauživaj hrane z neumitimi rokami". Vsakdo ve, da so te stvari pravilne, torej mora biti pravilno tudi ostalo.«

jaz: »Toda deveta pravi »Ne uživaj alkohola«, kar se ravno ne ujema z vrstico številka dve, šesta vrstica pa pravi »Mesec je narejen iz zelenega sira«, kar pa preprosto ne drži.«

Jože: »Nobenega protislovja ni med vrsticama št.9 in št.2, vrstica št.9 samo pojasnjuje vrstico št.2. Kar se pa tiče vrstice št.6, nisi nikoli bil na Mesecu, torej ne moreš vedeti zagotovo.«

jaz: »Znanstveniki so precej zanesljivo ugotovili, da je Mesec narejen iz kamenja…«

Marija: »Toda ne vedo, ali to kamenje izvira z Zemlje ali pa nekje iz vesolja, torej je čisto lahko iz zelenega sira.«

jaz: »Nisem ravno poznavalec, toda mislim, da je teorija o vesoljskem izvoru Meseca opuščena. Razen tega pa, to, da ne vemo od kod kamni izvirajo, jih ne naredi sirove .«

Jože: »Ha! Pravkar si priznal, da se znanstveniki motijo, mi pa vemo, da ima Bog vedno prav.«

jaz: »Da vemo?«

Marija: »Seveda vemo, vrstica št.7 pravi tako.«

jaz: »Pravita, da ima bog vedno prav, ker tako piše v knjigi, knjiga je pravilna, ker jo je narekoval bog, da jo je narekoval bog pa vemo, ker tako piše v knjigi. To je reče krožni argument, isto, kot trditi, da ima bog prav, ker sam pravi, da ima prav.«

Jože: »Že dojemaš! Pravi blagoslov je videti nekoga, ki začenja razumeti božji način razmišljanja.«

jaz: »Ampak…ah, pozabi. Kako je pa s spolnostjo?«

Marija (zardi)

Jože: »Mož, žena, z namenom nadaljevati rod. To je edino naravno. Karkoli več je grešno.«

jaz: »Kaj pa, če nimam žene?«

Jože: »Ni žene - ni spolnih aktivnosti. Sam s seboj je vélik greh.«

jaz: »Brez "začimb"? Nič oralnega seksa?

Marija (videti je resnično pretresena)

Jože (kriči): »Nobene potrebe ni po takšnem govorjenju! Vse vrste "začimb" so napačne.«

jaz: »Torej samozadovoljevanje, obisk pri prostitutki, ali pa od zadaj, "doggie style", odpade?«

Marija (s prsti si maši ušesa): »Tega ne bom poslušala. La, la, la, la, la, la, la, la.«

Jože: »To je ogabno. Samo kakšen zloben sprevrženec bi počel kaj takega…«

jaz: »Meni je všeč in to počnem že ves čas.«

Marija (medli)

Jože (prestreže omedlelo Marijo): »No, ko bi vedel, da si eden teh, ne bi zapravljal svojega časa. Ko te bo Bog dal cvreti v peklu, se ti bom smejal iz Nebes... Danes bom v svojo molitev k Bogu vključil tudi tebe, ti drkaški, fukplačujoči popasjejeb.«

Nato je Jože odvlekel Marijo do avtomobila, ki ju je čakal ob dovozu in odbrzela sta…